Rogi pri govedi služijo predvsem za obrambne namene ali med samci za boje v sezoni parjenja. Oba spola imata roge, odvisno od pasme. Najslavnejša so texanske longhorne, a watusi imajo največje roge – do 2,4 m od špice do špice in 20 cm premera. Oblike na rogu lahko služijo za določanje starosti govedi.
Jedro (Core)
Jedro roga je iz kostnej tkivo. Kost raste iz lobanje do špice roga. V krovih tečejo krvni žili in žili. Kost je živa del govedi kot vsaka druga kost. Pri dobri prehrani in zdravju kost raste vse življenje, a rast upočasni s starostjo.
Keratin
Zunanja lupina roga je iz keratina. Keratin je trdo, nemineralizirano strukturno beljakovino. Najpogosteje se nahaja v nohtih, a je gradnik tudi v srsticah, dlakah, peresih in kopitih.
Tkivo
Tenka plast tkiva povezuje zunanja keratinsko lupino s kostjo. To tkivo je tudi živa del govedi. Po smrti govedi to tkivo umre. Zčasoma izguba tkiva povzroči, da se zunanja lupina odvlakne od podlage kosti.
Rogi vs. parogi (Antlers)
Rogi se močno razlikujejo od parogov pri jeleneh, losih in drugih vrstah. Anatomija parogov je preprostejša – so iz same kosti. Parogi umrejo po dozorevanju vsake sezone in se letno odvržejo. Zato niso trajni del anatomije kot rogi govedi. Za razliko od parogov, rogi govedi se ne razvejajo, imajo eno špico na vsakem koncu.
Vzdrževanje
Roge lahko odstranijo zgodaj v življenju govedi, proces "dehorning". Če rastejo, jih ponekod okrajšajo ("tipping"). Tipping ne boli, ker se okrajšajo samo konci, se izognejo krvnim žilam in žilam, podobno kot šišanje nohtov psu.
Če se rog zlomi, ga je treba takoj popraviti. Če se zlomi nize, da prekriva krvne žile, povzroči močno bolečino. S takojšnjo pozornostjo in gipsom rogi zrastejo skupaj in goved ostane zdrava.