Uvedeni plenilci:
* Divja mačke: Ena najpomembnejših groženj domačim divjim živalim, divjimi mačkami so odgovorni za izumrtje številnih vrst in decijšega populacije majhnih sesalcev, ptic in plazilcev.
* Rdeče lisice: Zelo prilagodljivi in agresivni plenilci, rdeče lisice plenijo na domačih živalih, živino in perutnino, kar povzroča znatno gospodarsko škodo in prispeva k upadu domačih vrst.
* divji psi (dingoji): Medtem ko so dingoji domači v Avstraliji, se je njihova divja populacija razširila, kar vpliva na živino in domače divjad, zlasti na območjih, kjer jih ni naravno.
* Evropski zajci: Uvedeni v 19. stoletju so kunci postali glavni škodljivci, ki so povzročili široko škodo na vegetaciji, tekmovali z domačimi živalmi za vire in ponižujoča tla.
Uvedene rastlinojede:
* Divja koze: Obsežni grazerji, ki lahko močno poškodujejo vegetacijo in prispevajo k eroziji tal, zlasti v sušnih in polsušnih regijah.
* Divji prašiči: Zelo uničujoči, divji prašiči lahko povzročijo znatno škodo pridelkom, domačim rastlinjem in zemljo ter širijo tudi bolezni v živino.
* Divja jelena: Diverski jeleni, predstavljeni za lovske namene, lahko tekmuje z domačimi rastlinojedi za hrano in škodo, kar vpliva na ekosisteme.
* Divja kamele: Kamele so bile uvedene za prevoz in jih zdaj najdemo v velikem številu v oddaljenih območjih, kar je povzročilo škodo na vegetaciji in infrastrukturi.
Druge predstavljene vrste:
* Skupna myna: Zelo prilagodljiva ptica, ki lahko izpelje domače vrste za kraje za hrano in gnezdenje, kar povzroča težave v mestnih območjih.
* TANE TOADS: Trsne krastače so bile predstavljene za nadzor nad trsnimi hrošči, postali so široki škodljivci, ki vplivajo na domačo favno in ogrožajo zdravje ljudi.
* evropski krap: Evropski krapi so bili predstavljeni za rekreativni ribolov, ki so motili vodne ekosisteme, kar je povzročilo znatno škodo na vodnih poteh in populaciji rib.
Vpliv divjih živali:
Divjih živali v Avstraliji imajo pomemben vpliv na:
* Izguba biotske raznovrstnosti: Feralne živali prispevajo k upadu in izumrtju številnih domačih vrst s plenilstvom, konkurenco za vire in degradacijo habitatov.
* Gospodarska škoda: Divje živali povzročajo škodo na kmetijstvu, živini in infrastrukturi, kar je avstralsko gospodarstvo vsako leto stalo več milijard dolarjev.
* Zdravje ljudi: Nekatere divje živali nosijo bolezni, ki jih je mogoče prenesti na ljudi, kar predstavlja grožnjo javnemu zdravju.
* Degradacija ekosistema: Divje živali lahko motijo naravne procese, kar vodi do erozije tal, onesnaževanja vode in fragmentaciji habitatov.
Kontrolni ukrepi:
Avstralija je izvedla različne kontrolne ukrepe za upravljanje divjih živali, vključno z:
* lov in streljanje: Pasti in streljanje sta pogosti metode, ki se uporabljajo za nadzor divjih živali, zlasti plenilcev, kot so lisice in mačke.
* zastrupitev: Zastrupitev se uporablja za nadzor nekaterih divjih živali, vendar je njegova uporaba pogosto sporna zaradi možnih vplivov na neciljne vrste.
* ograje: Ograje se uporablja za izključitev divjih živali iz občutljivih območij, zlasti za zaščito živine in domačih divjih živali.
* Biološki nadzor: Metode biološkega nadzora vključujejo uvedbo naravnih plenilcev ali zajedavcev za nadzor divjih populacij.
* Zagon skupnosti: Vključevanje skupnosti v divje upravljanje živali je ključnega pomena za dolgoročno uspeh.
Sklep:
Divske živali so v Avstraliji pomemben izziv, kar povzroča široko ekološko in gospodarsko škodo. Nenehna prizadevanja za nadzor divjih populacij so bistvenega pomena za zaščito domače biotske raznovrstnosti in zagotavljanje dolgoročnega zdravja avstralskih ekosistemov.