1. Velikost prebivalstva:
* Minimalna izvedljiva populacija (MVP): Najmanjše število posameznikov, potrebnih za prebivalstvo, imajo razumne možnosti preživetja za določeno časovno obdobje (običajno sto let). Na to vplivajo dejavniki, kot so hitrost vzreje, stopnja umrljivosti in genetska raznolikost.
* Učinkovita velikost populacije (NE): To upošteva število posameznikov, ki dejansko prispevajo k naslednji generaciji, pri čemer upoštevajo genetsko variacijo in uspeh vzreje. Manjši NE kaže na manj genetske raznolikosti in večje tveganje za izumrtje.
2. Genska raznolikost:
* Visoka genska raznolikost: Različni genski bazen omogoča populaciji, da se prilagodijo spreminjajočim se okoljem, se upirajo boleznim in se izogibajo depresiji inbreeding.
* Nizka genetska raznolikost: Inbreeding lahko privede do šibkejših potomcev, zmanjšane odpornosti na bolezni in nižje splošne kondicije, kar poveča tveganje za izumrt.
3. Kakovost in razpoložljivost habitata:
* Ustrezen habitat: Prebivalstvo potrebuje dovolj prostora, virov (hrana, voda, zavetišča) in primerne okoljske razmere.
* fragmentacija habitata: Ko se habitati razdelijo, lahko populacije postanejo osamljene, kar vodi do manjših, bolj ranljivih skupin.
4. Demografski dejavniki:
* Starostna struktura: Uravnotežena porazdelitev starosti (z dovolj mladih in zrelih posameznikov) zagotavlja nadaljnjo razmnoževanje in rast prebivalstva.
* Razmerje med spoloma: Za uspešno razmnoževanje je potrebno uravnoteženo razmerje med spoloma.
5. Okoljski dejavniki:
* Podnebne spremembe: Spreminjanje podnebnih vzorcev lahko vpliva na razpoložljivost habitatov, prehranske vire in dinamiko bolezni, kar vpliva na sposobnost preživetja populacije.
* Naravne nesreče: Požari, poplave in drugi naravni dogodki lahko razbijejo populacijo.
6. Človeški vplivi:
* Uničenje habitata: Človeške dejavnosti, kot so krčenje gozdov, urbanizacija in kmetijstvo, lahko znatno zmanjšajo razpoložljivost habitatov.
* Prekomerna ekploitacija: Prekomerni lov, ribolov ali nabiranje lahko populacije spodbudi k izumrtju.
* Onesnaževanje: Onesnaževanje lahko onesnaži habitate, vire hrane in vodo, kar škodi populaciji.
7. Povezava:
* GENI PRET: Migracija med populacijo omogoča izmenjavo genov, ohranjanje genske raznolikosti in odpornosti.
* ovire za migracijo: Ovire za gibanje, kot so ceste, ograje ali razdrobljeni habitati, lahko izolirajo populacijo in zmanjšajo njihovo dolgoročno sposobnost preživetja.
Če povzamemo, je sposobna živali populacija, ki ima dovolj veliko velikost, raznoliko genetsko ličenje, dostop do ustreznega habitata, uravnotežene starostne strukture in zdravega okolja z minimalnimi človeškimi vplivi. Ti dejavniki so medsebojno povezani in sodelujejo, da bi zagotovili dolgoročno preživetje vrste.