Splošna trditev, da so samci živali smrtonosnejši od samic, ni pravilna za celotno živalsko kraljestvo. Nekatere vrste to kažejo, druge pa imajo edinstvene socialne dinamike. Pomembno je razpravljati vsako vrsto posebej in kontekst, v katerem lahko predstavlja grožnjo.
Primeri, kjer samci kažejo agresivnost/dominanco:
1. Samci levov: teritorialni, branijo žrejo, večji/močnejši od samic, boji z drugimi samci/žrejami.
2. Bikovi slonovi: agresivni med musthom (višji testosteron), boji za dominanco/teritorij.
3. Samci šimpanzov: hierarhične družbe, dominanti se borijo za moč. Agresija: odkaz moči, boji, branje teritorija.
4. Samci škropov: nekateri vrsti – spolno kanibalizem, samec pojede samico po paritvi.
5. Samci pajkov: manjši samec postane jed večji samici po paritvi (spolni kanibalizem – hranila za jajca).
6. Samci moljčev (praying mantis): nekateri kanibali, jih samice pojedo pred/med/po paritvi.
Pomembno: Čeprav so samci v nekaterih vrstah bolj agresivni/dominantni, to ne pomeni, da so naravou smrtonosnejši drugima živalim ali ljudem. Habitat, socialna struktura, konkurenca za vire, evolucijski tlak vsi oblikujejo vedenje.
Zato: medtem ko nekateri samci kažejo agresivnost/teritorialnost, ni univerzalno pravilo, da so samci vedno smrtonosnejši od samic. Vsaka vrsta ima lastne značilnosti; najsmrtonosejša žival pogosto odvisni od konteksta in situacije.