Potencial ohranjanja fosilov
Nekatere živali so bolj verjetno ohranjene kot fosili kot druge, zaradi svoje anatomije, habitata in okoliščin smrti.
Ključni dejavniki
- Brezmehčki: Brez hrbtenjaka, brezmehčki tvorijo večino živalskih vrst. Mnogi, kot so žuželke, mehkužci in rakavci, imajo trde lupine ali ekzoskelete, ki upirajo razgradnji, kar jih naredi bolj verjetnimi za fosilizacijo kot mehke telesne živali.
- Kralježničarji s trdimi strukturami: Ribe, dvoživke, plazilci, ptice in sesalci s kostmi, zobi in lupinami se bolje ohranjajo kot mehkotelesni kralježničarji.
- Okolja, primerna za ohranjanje: Morska okolja vsebujejo minerale, ki pomagajo ohranjati organski material, zato se morske živali lažje fosilizirajo kot kopenske.
- Nagli smrti primeri: Živali, usmrjene nenadno s vulkanskimi izbruhi ali poplavami, so hitro zakopane, zaščitene pred plovalci in razgradnjo.
- Geološki časovni period: Živali iz določenih dob, npr. karbonskega s široko razširjeno tvorbo premoga, so bolj verjetno ohranjene kot tiste iz drugih dob.