1. sezonske spremembe :Migracija je odziv na spreminjajoče se letne čase in podnebne razmere. Številne vrste se selijo, da bi v različnih obdobjih leta našli ugodnejše habitate. Na primer, ptice se pozimi preselijo na jug, da bi se izognile ostrim vremenu in omejenim prehranskim virom.
2. Razpoložljivost hrane :Razpoložljivost hrane je pomemben gonilo migracije. Vrste selijo na območja, kjer lahko najdejo obilne in primerne vire hrane. Na primer, Wildebeest in Zebra se selijo po ekosistemu Serengeti v iskanju sveže paše.
3. Reje in razmnoževanje :Mnoge vrste se selijo na določene lokacije za vzrejo in razmnoževanje. Te lokacije pogosto zagotavljajo idealne pogoje za gnezdenje, vzgojo mladih in iskanje prijateljev. Na primer, losos se preseli navzgor v svoje rojstne reke, da se drsti in zagotavlja preživetje njihovih potomcev.
4. Temperatura in podnebje :Migracija omogoča vrstam, da se izognejo ekstremnim temperaturam in neugodnim vremenskim razmeram. S premikanjem na območja z ustreznejšimi temperaturami lahko ohranijo telesno temperaturo in raven energije.
5. Okoljske spremembe :Nekatere vrste selijo kot odgovor na spremembe v njihovem okolju. Te spremembe lahko vključujejo krčenje gozdov, izgubo habitata, človeško poseg ali naravne nesreče. Migracije lahko pomagajo vrstam, ki se izogibajo ali ublažijo te neugodne razmere.
6. Nadzor prebivalstva :Migracije lahko pomagajo pri urejanju gostote prebivalstva in zmanjšajo konkurenco za vire. Z razprševanjem na različne regije se lahko vrste razdelijo bolj enakomerno in učinkovito porabijo vire.
7. Genska raznolikost :Migracija lahko olajša izmenjavo genetskega materiala med populacijo. Ta genetska raznolikost povečuje splošno odpornost in prilagodljivost vrste, kar povečuje možnosti za preživetje.
Pomembno je opozoriti, da se migracijski vzorci med različnimi vrstami močno razlikujejo in so lahko odvisni tudi od dejavnikov, kot so biologija vrst, življenjska zgodovina in odziv na okoljske znake.