Uzgoj v zatoništvu lahko pomaga pri reševanju ogroženih vrst, a ni vedno najboljša metoda. Njena učinkovitost je odvisna od vrste, genetike, virov in ohranitvenih ciljev.
Prednosti: Zaščita pred neposrednimi grožnjami, ohranjanje genetike, krepitev populacij in vir za ponovno naseljevanje.
Slabosti: Zmanjšana prilagodljivost naravi, genetsko ozko grlo, visoki stroški, omejena izvedljivost sprostitev in izguba naravnega vedenja.
Uzgoj v zatoništvu bi moral biti del širše strategije, s sodelovanjem med strokovnjaki, organizacijami in vladami za določanje najboljšega pristopa za vsako vrsto.