Sesalci proizvajajo večje potomce v primerjavi z mnogimi drugimi živalmi, kot so žuželke ali ribe. Vsak potomec sesalca (ne glede na to, ali gre za enega mladiča ali leglo več) začne svoje življenje z prednostjo glede velikosti, telesnega razvoja in zaščite zaradi brejosti. Ta večja velikost in začetni razvoj zahtevata od matere obsežne vire, kot so hranila med brejostjo in energija med dojenjem/dojenjem.
Proizvedba večjega števila takšnih potomcev bi od matere zahtevala znatno večjo dodelitev virov, kar morda ne bi bilo vzdržno ali energetsko izvedljivo. Tako sesalci dajejo prednost manjšemu številu večjih potomcev, da bi zagotovili zadostne materine vire za njihovo preživetje in rast.
2. Podaljšana obdobja brejosti in dojenja:
Nosečnost pri sesalcih je na splošno daljša kot pri drugih živalih. Potomec v razvoju raste in dozoreva v materinem telesu in ta proces lahko traja tedne ali mesece. Poleg tega sesalci dojijo svoje potomce še nekaj časa po rojstvu, kar dodatno podaljša vlaganje sredstev in oskrbe.
Podaljšanje teh obdobij za številne potomce bi povečalo časovno obveznost in presnovne stroške za mater, kar bi lahko ogrozilo njeno lastno dobro počutje in poznejši reproduktivni potencial.
3. Omejena stopnja razmnoževanja in življenjska doba:
V primerjavi z nekaterimi drugimi organizmi s kratkimi generacijskimi časi in visoko stopnjo razmnoževanja (npr. žuželke ali bakterije) imajo sesalci počasnejšo stopnjo razmnoževanja. Njihova življenjska doba je lahko tudi relativno dolga.
Proizvodnja velikega števila potomcev v omejeni življenjski dobi morda ni strateško koristna za sesalce. Namesto tega dodelijo svoje reproduktivne vire manjšemu številu dobro razvitih potomcev, ki imajo več možnosti za preživetje in reproduktivni uspeh. Ta strategija prispeva k splošni stabilnosti in dolgoživosti populacij sesalcev.
4. Pomen starševske skrbi in socializacije:
Večina vrst sesalcev zagotavlja obsežno starševsko skrb, vključno z nego, nego, zaščito pred plenilci in učenjem potrebnih veščin preživetja. Vzgoja več potomcev hkrati je lahko za starše izziv in zahtevnost.
Z omejevanjem števila potomcev lahko sesalci zagotovijo, da vsak prejme ustrezno starševsko pozornost in sredstva. Ta skrb je ključnega pomena za razvoj, učenje in preživetje potomcev, kar na koncu vodi do uspeha vrste.
Če povzamemo, je nizko število potomcev pri sesalcih posledica njihove večje velikosti, obsežne starševske oskrbe in omejene stopnje razmnoževanja. Ta reproduktivna strategija daje prednost vlaganju v manjše število, dobro razvitih potomcev, da se čim bolj poveča njihovo preživetje in reproduktivni uspeh, kar zagotavlja dolgoročno stabilnost in blaginjo populacij sesalcev.