1. Pridobivanje celic darovalca :
- Od krave, ki jo nameravamo klonirati (krava darovalka), se vzame celica. Ta celica lahko izvira iz različnih tkiv, kot je koža ali uho, in vsebuje genetski material, potreben za kloniranje.
2. Priprava prejemne krave :
- Izbrana je primerna krava prejemnica. Krava prejemnica mora biti v dobrem reproduktivnem zdravju in mora uspešno nositi brejost.
3. Zbirka jajčnih celic :
- Od krave prejemnice se vzame jajčece (jajčece). To se običajno izvede s postopkom, imenovanim zbiranje jajčne celice, kjer se z ultrazvočno vodenimi instrumenti uporabi jajčeca iz jajčnikov krave.
4. Jedrski prenos somatskih celic (SCNT) :
- Jedro donorske celice (ki vsebuje genetski material) se previdno prenese v enukleirano jajčece in nadomesti njegovo prvotno jedro. Tako nastane zarodek z genetsko zasnovo krave darovalke.
5. Kultura zarodka :
- Nastali rekonstruirani zarodek se goji v laboratorijskem okolju. To vključuje zagotavljanje ustreznih hranil in pogojev za podporo razvoju zarodka.
6. Prenos zarodkov :
- Ko zarodek doseže ustrezno stopnjo razvoja (običajno stopnjo blastociste), se prenese v maternico krave prejemnice. Ta postopek je podoben umetni oploditvi in je načrtovan tako, da sovpada z naravnim reprodukcijskim ciklom krave.
7. Spremljanje nosečnosti in gestacije :
- Kravo prejemnico ves čas brejosti natančno spremljamo. Zagotovljeni so redni pregledi in veterinarska oskrba, da se zagotovi zdravje tako krave kot razvijajočega se ploda.
8. Rojstvo klonirane krave :
- Če brejost poteka uspešno, se rodi klonirana krava. Klonirana krava bo genetsko enaka kravi donorki.
Pomembno je vedeti, da je kloniranje zarodkov kompleksna in specializirana tehnika, ki zahteva strokovno znanje in posebne laboratorijske zmogljivosti. Postopek je lahko zahteven in stopnje uspešnega kloniranja so lahko različne. Poleg tega se lahko etični vidiki in predpisi v zvezi s praksami kloniranja med regijami in državami razlikujejo.