Lovljenje vidr ima dolgo in raznovrstno zgodovino, z različnimi metodami, ki jih so uporabili različni ljudje. Zgodovinske tehnike vključujejo:
- Lov z zamkami: Lovci so postavljali zamke za noge ali žične zamke na mestih, kjer se pojavljajo vidre, da jih ujeti ali usmrti.
- Lov s psi: Usposobljeni psi, kot so vidrji goniči ali terrierji, so gonili in zatičali vidre, dokler ni prispel lovec.
- Klanje: Lovci so uporabili dolge koplje ali arpione za bodjenje vidr iz oddaljenosti, še posebej v plitvi vodi.
- Streljanje: Puške, pušči in pištoli so bili uporabljeni za streljanje vidr, kar je zahtevalo natančnost zaradi njihove gibljivosti.
- Smrtonosne valje: Težki predmeti, zavesti nad sprožilnimi mehanizmi, bi padli in usmrtili vidre.
- Žične zamke: Žične zamke nastavljene vzduš poti ali pri jamah so zatičale vidre za vrat, kone ali telo.
- Lov z mrežami: Mreže, postavljene v plavališčih ali iščilnih območjih, so zatičale vidre za pridobitev.
Veliko od teh zgodovinskih metod danes več ne upravičujejo zaradi zavezanosti k blagostanju živali in ohranjanju. V mnogih državah je lovljenje vidr urejeno ali prepovedano, in so razvili alternative strategije za proučevanje in zaščito teh živali.