Domači psi, ki se spuščajo iz volkov, so se s treningom uspešno naučili razumeti in se odzivati na človeške signale in ukaze. Vendar volkovi, ki so divji in manj izpostavljeni človeškim interakcijam, morda ne kažejo enake stopnje razumevanja ali odzivnosti na človeško komunikacijo.
Eden ključnih vidikov komunikacije med človeškimi vonji je v govorici telesa in signalov. Volkovi se za prenos sporočil in namenov zanašajo na telesne drže, položaje repov, obrazne izraze in vokalizacije. Razumevanje in razlaga teh signalov lahko pomaga ljudem učinkovito komunicirati z volkovi. Na primer, neposreden pogled ali dvignjeni rep v volkovih lahko kažeta na zaupanje in prevlado, medtem ko pokorna drža in spuščeni rep kažeta na strah ali spoštovanje.
Ljudje lahko poskušajo komunicirati tudi z volkovi z vokalizacijami. Medtem ko volkovi v prvi vrsti uporabljajo zavijanje, godrnjanje in laja za komunikacijo znotraj svojih paketov, so nekatere raziskave pokazale, da se volkovi lahko odzivajo na človeške vokalne znake. Z posnemanjem zvokov volkov ali z uporabo določenih tonov in ritmov lahko ljudje poskušajo vzpostaviti povezavo in izraziti nenamerne namere.
Pomembno pa je opozoriti, da volkovi niso udomačeni živali, njihovi odzivi na človeško komunikacijo pa se lahko razlikujejo glede na posamezne osebnosti, izkušnje in situacije. Zaupanje in poznavanje sta ključni dejavniki, ki lahko sčasoma vplivajo na uspešno komunikacijo. Prizadevanja za komunikacijo je treba vedno izvajati na spoštljiv način, ne da bi poskušali prisiliti interakcije ali ogrožati dobro počutje in samostojnost volkov.
Če povzamemo, čeprav neposredna verbalna komunikacija med ljudmi in volkovi morda ni izvedljiva, je mogoče zgraditi odnos in vzpostaviti omejeno komunikacijo z razumevanjem govorice telesa in vokalnih znakov, spodbujanje zaupanja ter pristopanje k interakcijam s previdnostjo in spoštovanjem.