1. Lov in preganjanje: Volkovi so pogosto veljali za grožnjo živini in so jih v mnogih regijah intenzivno lovili. V preteklosti so programi za nadzor plenilcev, nagrade in lov prispevali k upadu populacije volkov.
2. Izguba habitata: Širjenje človeških naselij, kmetijstva in infrastrukture je povzročilo uničenje in razdrobljenost naravnih habitatov, zmanjšanje razpoložljivega prostora in virov za volkove in njihov plen.
3. Konflikt med človekom in divjadjo: Volkovi včasih pridejo v konflikt z ljudmi, ko plenijo živino ali domače živali. Ta konflikt vodi do povračilnih ubojev, zastrupitev in drugih oblik preganjanja.
4. Pajenje v sorodstvu: Ko postanejo populacije volkov izolirane in razdrobljene zaradi izgube habitata in lova, se poveča tveganje za parjenje v sorodstvu in zmanjšano gensko raznovrstnost. Parjenje v sorodstvu lahko povzroči različne zdravstvene težave in zmanjša splošno telesno pripravljenost populacije.
5. Prenos bolezni: V nekaterih regijah so volkovi dovzetni za bolezni, ki jih prenašajo domače živali, kot sta steklina ali pasja kuga. Te bolezni se lahko hitro razširijo v populaciji volkov in pomembno vplivajo na njihovo število.
Pomembno je omeniti, da so prizadevanja za ohranjanje, kot so pravna zaščita, ohranjanje habitatov in programi za ponovno divjino, pomagala obnoviti in stabilizirati nekatere populacije volkov. Vendar vztrajnost dejavnikov, kot je izguba habitata, konflikt med človekom in divjadjo ter nezakonit lov, še naprej ogroža volkove in njihovo okrevanje na številnih območjih.