Pliocenska doba
Verjetno vprašujate za obdobje v človeški evoluciji, znano kot Pliocenska doba, ki je trajala od približno 5,3 do 2,6 milijonov let nazaj. To obdobje je ključno, ker se takrat so po prvič pojavili naši najstarejši znani homininski predniki, ločeni od drugih človeškov.
Australopitecini
To so najbolj znani primati iz Pliocena. So bili bipedni (hajali na dveh nogah) in imeli mešanico lastnosti, podobnih človeškim in opicam. Znani primeri vključujejo:
Australopithecus afarensis (Lucy): Živel je pred 3,9 do 2,9 milijonov let v Vzhodni Africi. Lucyjevo skelet, odkrit leta 1974, je eno najpopolnejših homininskih fosilij, ikdaj odkritih.
Australopithecus africanus: Živel je pred približno 3 do 2 milijonoma let v Južni Africi.
Paranthropus: Skupina robustnih australopitecinov z velikimi zobi in močnimi čeljustmi, prilagojenih za žvečenje trde rastline.
Druge Pliocenske primate
Ardipithecus: Te vrste, kot *Ardipithecus ramidus*, so živeli pred približno 4,4 milijonoma let in so kazali kombinacijo drevesno-plezalnih in tlorazvojnih prilagoditev.
Kenyanthropus: Ti hominini, kot *Kenyanthropus platyops*, so živeli pred približno 3,5 milijonoma let in imeli so ravno obraz, kar nakazuje možno spremembo prehrane.
Kaj jih naredi človeškopooblikovanim?
Bipednost: Hojanje upravo na dveh nogah je bilo ključno prilagoditev za gibanje po afriški savani in sproščanje rok za uporabo orodij.
Velikost možganov: Čeprav še manjša od sodobnih človeških možganov, je njihova velikost možganov bila večja od drugih človeškov, kar kaže na nekatere kognitivne sposobnosti.
Uporaba orodij: Nekateri dokazi nakazujejo rudimentalno uporabo orodij pri nekaterih australopitecinh.
Pomembno za opazovanje: To je komplessen in se stalno razvijajoč področje študija. Nova odkritja stalno izzivajo obstoječe hipoteze o človeški evoluciji. V Pliocenu je verjetno obstajalo veliko drugih homininskih vrst. Morda jih še ne poznamo, saj je fosilni zapis nepopoln.