* Izguba virov hrane: Številne človeške populacije se za hrano zanašajo na živali in rastline. Če vrsta, ki je vir hrane, izumrla, lahko neposredno vpliva na človeško populacijo, ki se opira nanjo. Na primer, izumrtje potniškega goloba v poznih 1800 -ih je povzročilo znatno izgubo hrane za plemena Indijancev v vzhodnih ZDA.
* Izguba zdravilnih virov: Mnoge rastline in živali imajo zdravilne lastnosti, ki se že stoletja uporabljajo za zdravljenje človeških bolezni. Če vrsta, ki ima zdravilno vrednost, izumrla, lahko to pomeni izgubo potencialnega vira zdravljenja za človeške bolezni. Na primer, izumrtje Madagaskarskega periwinkle v 70. letih prejšnjega stoletja je ogrozilo proizvodnjo rakavega zdravila Vinblastin.
* Povečana populacija škodljivcev: Nekatere vrste pomagajo nadzorovati populacijo škodljivcev, ki lahko poškodujejo pridelke ali širijo bolezen. Če vrsta, ki pomaga nadzorovati škodljivce, izumrla, lahko to pomeni povečanje škodljivcev, kar lahko negativno vpliva na človeško kmetijstvo in zdravje. Na primer, izumrtje Tasmanskega tigra v zgodnjih 1900 -ih je povzročilo povečanje populacije kengurujev, ki tekmujejo z živino za hrano in lahko nosijo bolezni, ki lahko okužijo ljudi.
Posredni učinki:
* Izguba storitev ekosistema: Ekosistemi zagotavljajo različne storitve, ki koristijo ljudem, kot so uravnavanje podnebja, zagotavljanje čiste vode in opraševanje pridelkov. Če vrste, ki igrajo vlogo pri zagotavljanju teh storitev, lahko izumrle, lahko negativno vplivajo na dobro počutje ljudi. Na primer, izumrtje čebel bi ogrozilo opraševanje številnih pridelkov, kar bi imelo uničujoč vpliv na globalno preskrbo s hrano.
* Podnebne spremembe: Izumrtje nekaterih vrst lahko prispeva k podnebnim spremembam, ki imajo lahko široko paleto negativnih učinkov na človeške populacije. Na primer, izumrtje velikih rastlinojedih v Amazonskem deževnem gozdu je povzročilo povečanje gozdnih požarov, ki sproščajo ogljikov dioksid v ozračje in prispevajo k globalnemu segrevanju.
* Izguba biotske raznovrstnosti: Biotska raznovrstnost je bistvenega pomena za zdravje ekosistemov. Ko vrste izumrle, lahko zmanjša odpornost ekosistemov, zaradi česar so bolj dovzetni za propad. To lahko ima kaskadni učinek na druge vrste, vključno z ljudmi. Na primer, izumrtje koralnih grebenov bi lahko vplivalo na ribištvo, ki zagotavlja hrano za milijone ljudi po vsem svetu.
Izumrtje drugih bitij lahko pomembno vpliva na ljudi, tako neposredno kot posredno. Pomembno se je zavedati teh vplivov in sprejeti ukrepe za zaščito ogroženih vrst.