Razširjanje semena: Znano je, da so številne opice sadjejede, saj jedo različno sadje in semena. Ko se gibljejo skozi svoje habitate, razpršijo ta semena z iztrebki ali jih izpljunejo. Ta proces prispeva k regeneraciji in rasti rastlinskih vrst v ekosistemu.
Plenjenje in rastlinojedstvo: Opice lahko vplivajo na populacije plena tako, da plenijo na določene vrste. Ciljajo lahko na žuželke, majhne vretenčarje in občasno druge primate. Poleg tega lahko opice delujejo kot rastlinojede živali, saj se hranijo z listi, cvetovi in plodovi. Te prehranjevalne navade lahko vplivajo na številčnost določenih rastlinskih vrst in posledično vplivajo na druge organizme, odvisne od teh rastlin.
Opraševanje: Nekatere vrste opic se ukvarjajo z dejavnostmi opraševanja. Ko se gibljejo med cvetočimi rastlinami in se hranijo z nektarjem, se cvetni prah lahko prilepi na njihovo dlako, ki se med nadaljevanjem iskanja hrane prenese na druge rože. To prispeva k razmnoževanju različnih rastlinskih vrst in spodbuja biotsko raznovrstnost.
Ekosistemski inženirji: Nekatere vrste opic spreminjajo svoje habitate na načine, ki vplivajo na druge organizme. Opažene so bile na primer kapucinske opice, ki so uporabljale orodja, kot je kamenje, da bi razbile orehe. Ta vedenja pri uporabi orodij ustvarjajo mikrohabitate, ki privabljajo žuželke, te pa postanejo vir hrane za druge vrste.
Izbira habitata: Opice izbirajo posebne habitate glede na razpoložljivost virov in okoljske razmere. Njihove preference glede habitata lahko oblikujejo porazdelitev in sestavo rastlinskih in živalskih združb. Na primer, prisotnost opic lahko pritegne plenilce ali vpliva na vedenje drugih vrst pri iskanju hrane.
Mutualistični odnosi: Nekatere vrste opic sodelujejo v vzajemnih odnosih z drugimi organizmi. Na primer, nekatere opice nudijo nego drugim živalim v zameno za zaščito ali dostop do virov hrane. Te interakcije lahko vplivajo na populacijsko dinamiko in preživetje obeh vključenih vrst.
Motnja ekosistema: Medtem ko lahko opice pozitivno prispevajo k svojemu okolju, lahko nekatere vrste povzročijo tudi negativne vplive. Na primer, nekatere vrste opic lahko prekomerno zaužijejo nekatere rastlinske vrste, kar vodi do lokalnega izčrpanja virov in potencialne konkurence z drugimi sadjejedimi živalmi.
Razumevanje ekoloških vlog opic in njihovih interakcij z drugimi vrstami je bistvenega pomena za upravljanje in ohranjanje ekosistemov, v katerih prebivajo.