Gorbati kiti (Megaptera novaeangliae) so razvili izjemne prilagoditve, ki jim omogočajo, da uspešno živejo v oceanih:
- Velikost in oblika telesa: Njihova linijasta tela zmanjšujejo upornost, medtem ko velika velikost zagotavlja plavnost za daljša potovanja.
- Perutne: Dolge, močne prsne perutine – do tretjine telesne dolžine – pomagajo pri manevriranju in ravnotežju.
- Repna perut (fluke): Široke, globoko utorjene repne peruti generirajo močan potis pri globokih potopih.
- Maščobni tkivo (blubber): Debel izolacijski sloj ohranja telesno temperaturo v hladni vodi.
- Kitejasti ploščki (baleen): Obrinjene kitejaste ploščke delujejo kot sito, segajo plankton in majhne ribe iz morske vode.
- Grlońskie brušnice: Razširljive brušnice jim omogočajo, da zaglodijo ogromne količine vode in plena.
- Vokalizacije: Kompleksne pesmi, predvsem samci, se uporabljajo za komunikacijo in paritvene prikaz.
- Prilagoditve za potapljanje: Njihova kardiovaskularna in dihalna sistema varujejo kisik in izdržijo tlak pri globokih potopih.
- Površinsko vedenje: Klapanje s perutinami, skoki, lobtailing morda pomagajo pri komunikaciji, hranjenju ali odstranjevanju parazitov.
- Migracije: Navigirajo obsežne razdalje med polarnimi hranilnimi območji in tropskimi razmnoževalnimi vodami.
Skupaj te prilagoditve naredijo gorbate kite primerno prilagojene njihovi migracijski, segovalni življenjski slogu.