Socialno življenje prtičev
Prtiči ohranjajo socialno strukturo, a je ta veliko manj zapletena kot pri drugih morskih sesalcih, kot so delfini ali volkovi. Ne oblikujejo globokih, trajnih družinskih vezi, ki so značilne za visoko socialne vrste.
Mame in mladi
Prtiči so izrazito maternalni. Mame rajajo na suhem in ostanejo s mladi niekolet tednov, jih učijo bistvenim veščinam, kot so plavanje in iskanje hrane. Po tem obdobju postanejo mladi v veliki meri neodvisni, čeprav mame lahko nadalje prepoznavajo in komunicirajo s potomstvom še nek čas.
Tečne zbirke, ne stalne kolonije
Za razliko od morskih levov ali slonovih prtičev, prtiči ne živijo v stalnih kolonijah. Se lahko zbirajajo v velikem številu med sezono parjenja ali prelina, a so te zbirke začasne in stalno spremenljive.
Samotnarji po naravi
Splošno so prtiči samotne živali. Ena do druge so tolerantni, ne pa agresivni.
Teritorialno vedenje
Med sezono parjenja samci postanejo teritorialni, branijo svoj prostor in morebitne partnerke pred rivalnimi samci.
Komunikacija
Prtiči komunicirajo z naborom vokalizacij, vključno z lajanjem, brkanjem in piščanjem. Ti zvoki jim pomagajo locirati drug drugega, signalizirati nevarnost in ohranjati socialni red.
Zaključek: Kljub temu, da so prtiči socialne živali, je njihova struktura rahla in osredotočena na individualne interakcije namesto na močne družinske vezi. Njihovo socialno vedenje se predvsem vrti okoli parjenja in vzgoje mladih.