Vprašate o selektivnih pritiskih na skupino lisic, ki se seli v novo okolje. Tukaj je razcep, ki pomaga razumeti koncept:
- Selektivni pritisak: Dejavniki, ki vplivajo na to, kateri posamezniki v populaciji so bolj verjetni, da preživijo in se razmnožijo. Ti pritiski so lahko biotični (živi) ali abiotični (neživi).
- Lisice v novem okolju: Ko se lisice premaknejo v novo okolje, so izpostavljene novim selektivnim pritiskom. Ti bi lahko vključevali:
* Plenilci: Ali so v tem okolju novi plenilci? Ali obstoječi plenilci predstavljajo drugačno grožnjo?
* Plen: Ali je na voljo hrana drugačna? Ali je več ali manj plenic?
* Klima: Ali je nova klima hladnejša, toplejša, vlažnejša ali sušnejša?
* Konkurenca: Ali so druge živali, ki se pritežujejo za vire (hrana, prenočišče, partnerji)?
* Bolezni: Ali so v tem okolju nove bolezni?
Najmanj verjeten selektivni pritisak
Najmanj verjeten selektivni pritisak na skupino lisic, ki se seli v novo okolje, bi bil nešto, kar ne vpliva bistveno na njihovo preživetje ali razmnoževanje. To bi bilo nešto kot:
- Barva tal: Čeprav barva tla neposredno ne vpliva na maskiranje ali iskanje hrane, verjetno ne bo močan selektivni pritisak.
- Prisotnost določene vrste cvetlice: Cvetlice običajno ne nudijo vira hrane za lisice.
- Višina dreves: Čeprav višina dreves ne spremeni bistveno sposobnosti lisice, da najde hrano, prenočišče ali zbeži plenilcem, verjetno ni glavni selektivni pritisak.
Pomembna opomba: Specifični selektivni pritiski se bodo razlikovali glede na vrsto lisice, novo okolje in obstoječe pritiske v izvirnem okolju.
Na primer: Če se lisice selijo v okolje, ki je veliko toplejše, bi bila klima močan selektivni pritisak. Če novo okolje ima drugačen plen, bi bila hrana glavni selektivni pritisak.