Rdeče lišice imajo več mehanizmov za uravnavanje telesne temperature in prilagajanje okolju:
Telesna izolacija
Rdeče lišice imajo gostu dlako, ki deluje kot izolacija. Dlaka sestoji iz dveh slojev: debelega poddlake in daljšega zunanjega krza. Ta izolacija jim pomaga zadržati telesni toploto in ostati topli v hladnih temperaturah.
Vazokonstrikcija in vazodilatacija
Rdeče lišice lahko nadzorujejo pretočnico krvi v različnih delih telesa za regulacijo temperature. Ko je hladno, stisnejo žile blizu kože, da zmanjšijo izgubo toplote. Ko je vroče, jih razširijo blizu kože, da sproščijo previšno toploto.
Dihanje z odprtimi usti (hechelanje)
Hechelanje je escencialen mehanizem termoregulacije. Ko hecheljajo, povečajo dihalno frekvenco, kar vodi v izparno ohlajanje. Izpara vode iz jezika in ust pomaga znižati telesno temperaturo.
Izmenjava toplote
Rdeče lišice se lahko legejo v senco med vročim časom, da zmanjšajo upiranje toplote. Tudi iščejo utočišče v jamah ali jamicah v ekstremlnih razmerah. Nasprotno, se lahko sončijo v hladnejše dni, da upravi toploto.
Vedenska prilagoditev
Rdeče lišice izvajajo specifična vedenja za regulacijo temperature. Npr. zmanjšajo aktivnost in počivajo v vročem času, da minimizirajo porabo energije in proizvodnjo toplote. V hladnejše čase povečajo aktivnost za generiranje toplote.
Rep kot termoregulator
Grdačasti rep rdeče lišice hkrati deluje pri termoregulaciji. Pomaga ohraniti telesno toploto kot dodatni izolacijski sloj. Lišica lahko ovije rep okoli telesa za ohranjanje toplote ali ga uporabi kot ščit proti hladnemu vetru ali dežju.
Te fiziološke in vedenjske prilagoditve omogočajo rdečim lišicam, da ohranijo relativno stalno telesno temperaturo, kar jim omogoča preživetje v raznolikih habitatih s spreminjajočimi se vremenskimi razmerami.