Anti-plenilske reakcije so vedenjske in fiziološke prilagoditve, ki jih živali uporabljajo za zmanjšanje tveganja plenjenja:
- Izogibanje: Izogibanje območjem, kjer so znani plenilci.
- Kriptika: Uporaba maskiranja, mimikrije ali varovanja pred odkrivanjem.
- Signali: Uporaba vizualnih, slušnih ali kemičnih signalov za opozarjanje članov skupine na plenilce.
- Napad skupine (mobbing): Skupno napadanje ali nadiranje plenilcev, da jih odženejo.
- Vedenjske spremembe: Postajanje bolj bodrih, hitrejše gibanje ali iskanje utočišča.
- Fiziološki odzivi: Povišan srčni utrip, krvni tlak, dihanje in sproščanje stresnih hormonov.
Te strategije so se razvile skozi naravno izbiro za izboljšanje preživetja.