1. Tančenje jajčnih lupin :DDT povzroča redčenje jajčnih lupin pri pticah in drugih vrstah. Vrhunski plenilci, kot so orli, sokoli in orli, so zelo dovzetni. Zaradi tanjših lupin so njihova jajca bolj občutljiva na zlom in zmečkanje, kar vodi v zmanjšan reproduktivni uspeh in upad populacije.
2. Zmanjšan reproduktivni uspeh :DDT posega v endokrini sistem vrhunskih plenilcev, moti njihovo hormonsko ravnovesje in reproduktivne funkcije. To lahko povzroči zapoznelo spolno zrelost, zmanjšano plodnost in manj potomcev.
3. Spremembe vedenja :DDT lahko vpliva na obnašanje vrhunskih plenilcev. Študije so pokazale, da lahko izpostavljeni posamezniki kažejo spremembe v vedenju pri lovu, iskanju hrane in izogibanju plenilcem, kar vpliva na njihovo sposobnost preživetja v naravi.
4. Zaviranje imunskega sistema :DDT lahko oslabi imunski sistem vrhunskih plenilcev, zaradi česar so bolj dovzetni za bolezni in okužbe.
5. Posredni učinki na plen :DDT lahko zmanjša razpoložljivost in številčnost vrst plena, na katere se zanašajo vrhunski plenilci. Na primer, če DDT vpliva na populacijo rib v ekosistemu, lahko glavni plenilci, kot so tjulnji ali polarni medvedi, ki se zanašajo na ribe kot primarni vir hrane, prav tako občutijo upad populacije.
6. Dolgoročni učinki na zdravje :Vrhunski plenilci, ki preživijo prvotno izpostavljenost DDT-ju, lahko trpijo zaradi dolgoročnih učinkov na zdravje, kot so zmanjšana življenjska doba, kronične bolezni in večja ranljivost za druge dejavnike okolja.
7. Motnja strukture ekosistema :Vrhunski plenilci igrajo ključno vlogo pri ohranjanju ravnovesja ekosistemov. Z vplivom na njihove populacije in ekološke funkcije lahko DDT poruši strukturo in dinamiko celotnih ekosistemov.
Zaradi možnih učinkov na vrhunske plenilce in okolje kot celoto je DDT v mnogih državah zdaj prepovedan ali strogo omejen. Vendar pa obstojnost DDT-ja v okolju pomeni, da se lahko njegovi vplivi čutijo še leta, zlasti v regijah, kjer se je v preteklosti v veliki meri uporabljal.