1. Izguba habitata: Je velika grožnja številnim živim bitjem. Človekove dejavnosti, kot so krčenje gozdov, urbanizacija in širitev kmetijstva, povzročijo uničenje ali razdrobljenost naravnih habitatov. Zaradi tega številne vrste izgubijo svoje domove in vire, ki jih potrebujejo za preživetje.
2. Prekomerno izkoriščanje: Prekomerno nabiranje rastlin in živali v komercialne ali rekreacijske namene lahko povzroči upad populacije. To se lahko zgodi zaradi lova, ribolova, krivolova in nabiranja rastlin v zdravilne ali okrasne namene.
3. Podnebne spremembe: Spremembe v podnebnih vzorcih, kot so naraščajoče temperature, spremembe v padavinah in ekstremni vremenski dogodki, lahko močno vplivajo na vrste. Te spremembe lahko porušijo habitate, spremenijo razpoložljivost hrane in povzročijo večjo ranljivost za bolezni.
4. Invazivne vrste: Vnos tujerodnih vrst v ekosistem lahko ogrozi domorodne vrste. Invazivne vrste lahko tekmujejo za vire, prenašajo bolezni ali neposredno plenijo avtohtone vrste, kar povzroča upad populacije.
5. Bolezen: Širjenje nalezljivih bolezni ima lahko uničujoče posledice za populacije divjih živali. Bolezni se lahko prenašajo s stikom z okuženimi posamezniki, onesnaženim okoljem ali vektorji, kot so žuželke.
6. Onesnaženost: Onesnaževala, kot so kemikalije, plastika in industrijski odpadki, lahko vplivajo na zdravje in preživetje živih organizmov. Onesnaženje lahko onesnaži vodne vire, tla in zrak, kar vpliva na habitate, prehranjevalne verige in splošno delovanje ekosistema.
7. Konflikt človek-divjad: Konflikti med ljudmi in divjimi živalmi se pojavijo, ko se živali dojemajo kot grožnja ljudem, živini ali lastnini. To lahko povzroči namerno preganjanje, odstrel ali celo spremembo habitata za zmanjšanje konfliktov.
8. Prenaseljenost: Rast človeške populacije in vse večja poraba virov pritiskata na naravne habitate in dodatno prispevata k izčrpavanju virov, ki jih potrebujejo druge vrste.
9. Izguba genetske raznovrstnosti: Genetska raznolikost je ključnega pomena za preživetje in prilagodljivost vrst. Dejavniki, kot sta razdrobljenost habitata in parjenje v sorodstvu, lahko zmanjšajo genetske variacije, zaradi česar so populacije bolj dovzetne za bolezni, okoljske spremembe in druge grožnje.
Pomembno je omeniti, da je ogroženost pogosto zapleteno vprašanje, ki vključuje več medsebojno povezanih dejavnikov. Obravnavanje teh izzivov zahteva prizadevanja za ohranitev, sodelovanje med različnimi deležniki ter zavezanost zaščiti in ohranjanju biotske raznovrstnosti našega planeta.