Najbolj ogrožene vrste so razvrščene kot "kritično ogrožene". Te vrste so izpostavljene ekstremlno visokemu tveganju izumrtja v divjini. MNO uporablja kriterije, kot so zelo majhna populacija (pogosto pod 50 posameznikov), hitro upadanje populacije, omejen geografski areal in hude grožnje, kot so izguba habitata in lovstvo.
Primeri vključujejo sumatranskega tigra, gorskega gorilo in velika pandao. Nujni so ohranitveni ukrepi – zaščita habitata, uveljavljanje prepovedi lovstva, upočasnjevanje podnebnih sprememb – da se prepreči njihovo izumrtje.