* Genetika: Dolžina mačjega repa določa predvsem njeni geni. Specifične pasme so bile selektivno vzrejene skozi generacije, da bi izboljšale nekatere fizične lastnosti, vključno z dolgimi repi.
* Ravnovesje in okretnost: Dolg rep deluje kot protiutež, ki pomaga v okretnosti in hitrih gibih. Mačkam pomaga ohranjati ravnotežje, še posebej pri teku, skakanju in manevriranju skozi tesne prostore.
* Komunikacija: Mačke s svojimi repi sporočajo svoje razpoloženje in namere. Povišan rep pogosto kaže na zaupanje, medtem ko zataknjen rep lahko signalizira strah ali agresijo. Dolg rep omogoča bolj izrazite gibe, kar omogoča subtilne komunikacijske naloge.
* Predator obramba: Medtem ko je manj relevanten pri udomačenih mačkah, bi lahko dolg rep pri divjih mačkah potencialno zagotovil nekaj obrambe pred plenilci. Gibanje repa lahko odvrne ali zaide napadalca, kar daje mački priložnost, da pobegne.
* Senzorična funkcija: Mačji repi vsebujejo veliko število živčnih končičev, zaradi česar so zelo občutljivi. Verjamejo, da pomagajo mačkam pri odkrivanju sprememb v svoji okolici in ohranjajo ozaveščenost o svojem okolju.
Pomembno je opozoriti, da se lahko tudi v pasmi dolžina mačjega repa razlikuje. To je posledica posameznih sprememb v genetiki in potencialnih mutacijah.
Medtem ko lahko nekateri povezujejo daljše repove s specifičnimi pasmami, je ključnega pomena, da si zapomnimo, da je dolžina repa zapletena lastnost, na katero vpliva več dejavnikov.