Ernest Hemingwayjevo "Hills Like White Elephants" (1927) je primer modernistične fikcije skozi več ključnih elementov:
Fragmentacija in aluzija: Pripoved je fragmentirana, odraža notranje stanje ženske osebe. Dialog je prepleten z opisom, kar ustvari eliptični tok. Hemingway aludira na abortus brez, da bi ga eksplicitno poimenoval.
Tok zavesti: Zgodba ujema notranje misli in čustva oseb, medtem ko se soočata z odločitvijo.
Simbolika in imaginar: Naslov nakazuje ambivalentnost. Ponavljajoči se motiv vlaka simbolizira gibanje, spremembo in begun.
Manjkajoča rešitev: Konflikt ostane nerešen, kar odraža realne kompleksne odločitve brez jasnih izidov.
Fokus na notranjost: Zgodba raziskuje psihofizološke stanje, strahove in konflikte, ne zunanje dogodke.
Minimalistična proza: Kratka, natančna jezik, brez nepotrebnih okras, daje temam in čustvom večjo moč.
Podbesedilo in ironija: Implicirani pomeni pod površino dodajajo globino in kompleksnost.
Skupaj zgodba izziva tradicionalno pripovedovanje in odraža modernе dvomljivosti človeškega obstoja.