1. Nadzor nad okužbami:Neupoštevanje protokolov za nadzor okužb lahko povzroči širjenje okužb med bolniki, osebjem in obiskovalci. Neustrezna higiena rok, neustrezna uporaba osebne zaščitne opreme in neustrezno razkuževanje opreme so nekateri primeri nevarnosti obvladovanja okužb.
2. Napake pri zdravljenju:Nepravilno dajanje zdravil, neustrezni odmerki in medsebojno delovanje zdravil so pogoste nevarnosti, povezane z zdravili. Pomanjkanje ustreznega usklajevanja zdravil, nečitljiva pisava na receptih in motnje med dajanjem zdravil lahko prispevajo k napakam pri zdravljenju.
3. Padci pacientov:Padci so velika nevarnost za paciente, zlasti starejše, tiste z motnjami gibanja ali tiste, ki jemljejo določena zdravila. Mokra tla, neredne poti in neustrezna osvetlitev so pogosti dejavniki tveganja za padce bolnikov.
4. Nasilje na delovnem mestu:zdravstveni delavci se lahko soočijo z nevarnostjo nasilja s strani pacientov, obiskovalcev ali sodelavcev. Verbalna zloraba, fizični napad in grožnje so primeri nevarnosti nasilja na delovnem mestu. Pomanjkanje varnostnih ukrepov in neustrezno usposabljanje osebja o preprečevanju nasilja lahko povečata tveganje za nasilje na delovnem mestu.
5. Izpostavljenost sevanju:zdravstvene ustanove, ki uporabljajo sevanje v diagnostične ali terapevtske namene, kot so rentgenski aparati ali oprema za radioterapijo, predstavljajo tveganje za izpostavljenost sevanju. Neustrezna zaščita in neustrezni varnostni protokoli lahko povečajo tveganje izpostavljenosti sevanju za bolnike in osebje.
6. Električne nevarnosti:Okvarjena električna oprema, izpostavljena napeljava in preobremenitev električnih vtičnic lahko povzročijo električne nevarnosti. Pomanjkanje rednih pregledov in vzdrževanja električnih sistemov lahko poveča tveganje za električne nesreče.
7. Kemične nevarnosti:zdravstvene ustanove uporabljajo različne kemikalije za dezinfekcijo, čiščenje in laboratorijske postopke. Nepravilna uporaba, shranjevanje in ravnanje s kemikalijami lahko povzroči razlitje kemikalij, izpostavljenost in zastrupitev. Pomanjkanje ustreznega varnostnega usposabljanja in prezračevanja lahko poveča tveganje za kemične nevarnosti.
8. Nevarnosti požara:zdravstvene ustanove shranjujejo in uporabljajo vnetljive materiale, kot so jeklenke s kisikom, plini za anestezijo in kemikalije. Neustrezni požarnovarnostni protokoli, pomanjkanje zasilnih izhodov in nepravilno skladiščenje vnetljivih materialov lahko povečajo nevarnost požara.
9. Nevarnosti, povezane z opremo:Okvarjena ali nedelujoča medicinska oprema lahko predstavlja nevarnost za bolnike in osebje. Pomanjkanje rednega vzdrževanja, neustrezno usposabljanje osebja in nepravilna uporaba opreme lahko povzročijo nesreče, poškodbe ali poškodbe bolnikov.
10. Stres in izgorelost:zdravstveni delavci se soočajo z visoko stopnjo stresa zaradi intenzivnih delovnih obremenitev, dolgih ur in čustvenih izzivov. Pomanjkanje ustrezne podpore, virov in strategij samooskrbe lahko privede do bolezni, povezanih s stresom, izgorelosti in ogrožene delovne uspešnosti.
Bistvenega pomena je redno prepoznavanje in ocenjevanje teh nevarnosti ter izvajanje ustreznih strategij za zmanjševanje tveganja, kot so usposabljanje osebja, varnostni protokoli, izboljšana infrastruktura in redno vzdrževanje, da se zagotovi varnost bolnikov, osebja in obiskovalcev v zdravstvenih ustanovah.