1. Razvoj sodelovanja :Teorija iger pomaga razjasniti, kako se lahko sodelovanje med živalmi pojavi in vztraja brez centralne avtoritete. Koncept recipročnega altruizma na primer pojasnjuje, kako lahko živali izvajajo altruistična dejanja do drugih, ki pričakujejo vzajemnost v prihodnosti.
2. Igra Hawk-Dove :Ta klasični model teorije iger analizira konflikte, kjer lahko posamezniki sprejmejo agresivne ("jastreb") ali miroljubne ("golob") strategije, ko tekmujejo za vire. S predvidevanjem, kdaj je posamezna strategija ugodna, igra Hawk-Dove razloži, kdaj lahko pride do bojevanja ali umika.
3. Ponovljena zapornikova dilema :Ta ponavljajoča se različica Zapornikove dileme raziskuje sodelovanje v situacijah, kjer se živali vedno znova srečujejo. Evolucijska teorija iger napoveduje, da lahko v takih igrah strategije, kot je milo za drago (maščevanje, ki mu sledi sodelovanje), sčasoma spodbujajo sodelovanje.
4. Signalizacija :Teorija iger raziskuje signalno vedenje, ki živalim omogoča, da sporočijo svoje namere drugim. Na primer, pri mnogih vrstah agresivnost ali dvorjenje sporočajo živalsko moč ali pripravljenost za sodelovanje, kar zagotavlja informacije, ki oblikujejo poznejše interakcije.
5. Vedenje pri iskanju hrane :Teorija iger ponuja vpogled v optimalne strategije iskanja hrane živali. Živali se lahko soočijo s kompromisi med iskanjem visokokakovostne, a tvegane hrane, in varnejšimi, nizkokakovostnimi možnostmi. Modeli teorije iger pomagajo napovedati, kdaj naj živali preklopijo med strategijami.
6. Dvorjenje in parjenje :Teorija iger je bila uporabljena za razumevanje dinamike izbire partnerja in reproduktivnega vedenja. Modeli analizirajo, kako značilnosti, kot sta genetska združljivost in vlaganje staršev, vplivajo na paritvene preference.
7. Komunikacija :Teorija iger je prispevala k razumevanju komunikacijskih sistemov živali in evoluciji signalov. Signalizacijo lahko analiziramo kot igro med signalizatorjem in sprejemnikom, kjer je izkupiček signalizatorja odvisen od sprejemnikovega odziva na signal.
8. Kolektivno odločanje :Pri vrstah, kjer skupine sodelujejo pri kolektivnem odločanju, na primer v jatah ptic ali kolonijah mravelj, lahko teorija iger pomaga razložiti, kako posamezniki dosežejo soglasje ali uskladijo svoje vedenje.
9. Prostorsko vedenje :Teorijo iger je mogoče uporabiti za analizo teritorialnega obnašanja, vzorcev razpršitve in izbiro habitatov. Živali si lahko izberejo svoja ozemlja ali se razpršijo na načine, ki optimizirajo njihov dostop do virov, hkrati pa se izognejo konkurenci.
Teorija iger zagotavlja strog in matematičen okvir za raziskovanje teh zapletenih interakcij in vedenjskih vzorcev pri živalih ter zagotavlja dragocen vpogled v njihovo prilagodljivo vedenje in evolucijske strategije.