V kontekstu naravnih virov se izčrpavanje nanaša predvsem na pridobivanje in uporabo neobnovljivih virov, kot so minerali, fosilna goriva (nafta, plin, premog) in podzemna voda, kar vodi do zmanjšanja njihove razpoložljivosti. Izčrpavanje naravnih virov ima lahko znatne okoljske posledice in lahko vpliva na dolgoročno vzdržnost ekosistemov in gospodarskih dejavnosti, odvisnih od teh virov.
Pri upravljanju zalog se izčrpavanje nanaša na zmanjšanje ravni zalog zaradi prodaje, porabe ali uporabe skozi čas. Podjetjem pomaga spremljati razpoložljivost blaga, upravljati ravni zalog in načrtovati dopolnjevanje.
Izčrpavanje se pojavi tudi v finančnem računovodstvu, ko se nekaterim sredstvom zmanjša vrednost ali življenjska doba. Podjetja na primer uporabljajo amortizacijo za evidentiranje postopnega upadanja vrednosti dolgoživih sredstev, kot so stroji in zgradbe, v njihovi ocenjeni življenjski dobi. Izčrpavanje se običajno uporablja za sredstva s končno življenjsko dobo, kot so naravni viri, ki se pridobivajo in prodajajo, kar povzroči zmanjšanje njihove količine in vrednosti.
Na splošno se izčrpavanje nanaša na porabo, črpanje ali zmanjšanje virov, sredstev ali ravni zalog skozi čas, kar ima lahko gospodarske in okoljske posledice. Razumevanje in obvladovanje izčrpavanja je ključnega pomena za zagotavljanje trajnosti, učinkovito upravljanje virov in sprejemanje premišljenih odločitev v različnih panogah in sektorjih.