Pionirji niso imeli dostopa do sodobnih zdravil za hudič, ki jih imamo danes. Ni bilo znane zdravila za hudič v 19. stoletju, in bolezen je skoraj vedno bila smrtna.
Tukaj je, kar so morda naredili, z fokusom na preprečevanje:
* Izločitev: Če je pes pokazal znake hudiča, ga so pogosto izločili ali usmrtili, da preprečili širjenje bolezni. To je bila običajna praksa, saj je hudič bila visoko nalezljiva in smrtonosna.
* Ljudski zdravili: Ljudje so poskušali razne ljudske zdravile, od katerih je večina bila neucinkovita. Ti so lahko vključevali:
* Nanajanje oblog ali maziv na zaznamke
* Pijačo zeliščnih čajev ali mešanic
* Izvajanje ritualov ali zaklinjanj
* Cepivo: Čeprav je Louis Pasteur razvil prvo cepivo proti hudiču leta 1885, to ni bilo široko na voljo pionirjem v 19. stoletju.
Pomembno za zapomniti:
* Pomanjkanje učinkovitih zdravil za hudič je pomenilo, da so mnogi psi in ljudje umrli od bolezni.
* Najboljši način preprečevanja hudiča je cepljenje ljubljenčkov in izogibanje stiku z divjimi živalmi.
Pojavitev cepiva proti hudiču konca 19. stoletja je bila velik preboj v javnem zdravju. Danes je hudič preprečljiva bolezen, hvala na volji varnih in učinkovitih cepiv.