1. Več olfaktorskih receptorjev: Psi imajo v nosu približno 300 milijonov vonjavskih receptorjev, ljudje pa le približno 5 milijonov. To pomeni, da imajo veliko večjo površino, namenjeno odkrivanju vonjav.
2. Večja vonjalna žarnica: Olfaktorna žarnica je del možganov, ki obdeluje informacije o vonju. Psi imajo večjo vohalno žarnico kot ljudje, kar jim omogoča, da bolj učinkovito predelajo vonje.
3. Poseben organ, imenovan vomeronasal organ: Ta organ, znan tudi kot Jacobsonov organ, se nahaja na strehi ust in je odgovoren za odkrivanje feromonov. Feromoni so kemikalije, ki jih živali uporabljajo za komunikacijo med seboj.
4. Stalno vohanje: Psi nenehno vohajo okolico, kar jih izpostavlja več vonjem kot ljudem. Ta neprekinjena izpostavljenost pomaga njihovim možganom, da se naučijo prepoznati in razlikovati različne vonjave.
5. Specializirane tehnike smrdenja: Psi so razvili edinstvene tehnike za vonj, kot je njihova "vohalna hoja", kjer držijo glavo nizko na tla in intenzivno smrči. To jim omogoča, da poberejo šibke vonjave, ki bi jih ljudje lahko zamudili.
6. Drugačno dojemanje vonja: Medtem ko ljudje lahko prepoznajo na tisoče različnih vonjav, lahko psi verjetno razlikujejo milijone. Njihov vonj je tako akuten, da lahko zaznajo drobne spremembe koncentracije, ki jih ljudje sploh ne bi opazili.
7. Motivacija: Psi imajo močno motivacijo, da iz različnih razlogov uporabijo svoj vonj, kot so lov, sledenje ali zaznavanje nevarnosti. Ta evolucijski pritisk je še povečal njihove vohalne sposobnosti.
V bistvu imajo psi kombinacijo bioloških in vedenjskih prednosti, ki imajo smisel vonja, ki je zelo boljši od ljudi.