Nacisti so med holokaustom obsežno uporabljali pse. Uporabili so jih kot stražarje v koncentracijskih in iztrebljevalnih taborih, kjer so patrolirali obmejja in ohranjali zaporne v taboru. Prav tako so jih uporabili kot sledeče in lovne pse za preganjanje in zajem beguncev. Psi so celo uporabili v evtanazijskih programih, kjer so jih usposobili, da napadajo in ubijajo žrtve s striganjem.
Zaradi okrutnega in neljudskega obravnavanja, ki so ga doživeli, je veliko preživeli holokavsta pripovedovalo o strašnih srečanjih s psi v taboreh. Ti psi so postali močni simboli strahu, zatiranja in brutalnosti.
Pomembnejši primeri
- Aušvic: V Aušvicu-Birkenau so veliki in agresivni psi stražarili obmejje tabora in preprečevali begunce zapornikov. Usposobljeni so bili za napade in ovladovanje vsakogar, ki se je približal žici.
- Sobibor: V Sobiboru so psi igrali ključno vlogo v iztrebljevalnem procesu. Usposobljeni so bili za odkrivanje in preganjanje zapornikov, ki so poskušali beguniti med množičnimi ubistvi.
- Treblinka: Psi so obsežno uporabili tudi v Treblinki, kjer so pomagali pri zaganjanju zapornikov v plinske komore.
Med vojno so mnogi Judje, ki so poskušali izogniti preganjanju, poskušali skriti v gozdih. Nemške sile so uporabile specialno usposobljene goniče, znane kot Spürhunde, za sledjenje in lov.
Čeprav je število psov, uporabljenih v koncentracijskih taborih, neznano, je ne dvomno prispevalo k strašni realnosti in trpljenju žrtev.
Od takrat so numerozni centri za usposabljanje psov in organizacije posvetili usposabljanju in preverjanju pomočnih psov za pomoč invalidom in tistim v stiski. Ti psi nudijo neocenljivo pomoč, tovarištvo in neodvisnost, poudarjajoč potencial psov za pozitivno in človeško službo družbi.