1. Opozorilne naprave: Pse je mogoče naučiti, da svoje gluhe lastnike opozorijo na različne zvoke, kot so zvonec na vratih, budilka, dimni alarm in celo zvok nekoga, ki trka na vrata.
2. Pomoč pri signalizaciji: Pse je mogoče naučiti izvajati določena dejanja ali kretnje za sporočanje sporočil ali opozoril. Na primer, lahko potrkajo po nogi svojega lastnika, da nakažejo nekoga pri vratih, ga potisnejo k viru hrupa ali ga celo pripeljejo do zvonečega telefona.
3. Čustvena podpora: Psi zagotavljajo čustveno podporo in družbo, zmanjšujejo občutke izoliranosti in osamljenosti, ki lahko včasih spremljata izgubo sluha. Ponujajo občutek varnosti, udobja in neomajne zvestobe.
4. Pomoč pri mobilnosti: Nekateri gluhi posamezniki lahko tudi šolajo svoje pse za službene pse, ki jih lahko vodijo skozi ovire in zahtevna okolja, kar zagotavlja varno mobilnost.
5. Zagovorništvo in družbena interakcija: Psi lahko delujejo kot "mostovi", ki pomagajo olajšati komunikacijo med gluhimi posamezniki in širšo javnostjo. Pogosto spodbujajo pozitivne interakcije in pogovore z neznanci.
6. Zgodnje opozorilo: Psi lahko gluhe posameznike opozorijo na morebitne nevarnosti, kot so dim, plin ali bližajoči se avtomobili, kar poveča varnost v vsakdanjem življenju.
7. Neodvisnost in opolnomočenje: Zagotavljanje psov pomočnikov omogoča gluhim ljudem, da živijo bolj neodvisno in samozavestno, saj vedo, da jim je njihov spremljevalec vedno v oporo.
Partnerstvo med gluhimi posamezniki in njihovimi psi presega zgolj pomoč; to je globoka vez, zgrajena na zaupanju, medsebojnem razumevanju in neomajni družbi. Psi gluhim ljudem ne omogočajo le popolnejšega dojemanja in doživljanja sveta okoli sebe, ampak jim nudijo tudi čustveno in psihološko podporo, ki jim neizmerno bogati življenje.