Proces sopihanja vključuje več fizioloških prilagoditev, značilnih za pse:
1. Hitro dihanje: Psi imajo višjo stopnjo dihanja v primerjavi z mnogimi drugimi sesalci. Med sopihanjem lahko naredijo več kot 300 vdihov na minuto, kar omogoča znatno gibanje zraka in hlajenje z izhlapevanjem.
2. Povečana dolžina jezika in široka usta: Pasji jezik je relativno velik in pogosto prekrit z majhnimi izboklinami, ki povečajo njegovo površino. V kombinaciji s pasjim širokim ustjem omogoča večjo izgubo toplote s povečanim pretokom zraka in izhlapevanjem sline.
3. Mreža krvnih žil: Jezik in sluznice v pasjih ustih imajo ob površini obsežno mrežo krvnih žil. Dihanje pomaga pri kroženju tople krvi bližje površini, kar pomaga pri odvajanju toplote.
4. Upornost zračnemu toku: Psi imajo posebne prilagoditve v nosnicah in dihalnih poteh, ki ustvarjajo večjo odpornost proti pretoku zraka v primerjavi z ljudmi. Ta odpornost ustvarja protitlak, kar pomaga preprečiti dehidracijo kljub njihovemu hitremu dihanju.
5. Toleranca na vročino: Nekatere pasme imajo posebne anatomske značilnosti, ki povečajo njihovo učinkovitost pri sopihanju in povečajo njihovo toleranco na vročino. Pasme s krajšim gobčkom, kot so mopsi in buldogi, imajo lahko težje sopihanje in so bolj dovzetne za pregrevanje.
Medtem ko sopihanje služi predvsem kot termoregulacijski mehanizem, lahko prenaša tudi druga fiziološka stanja in ga poganjajo drugi dejavniki, kot so stres, tesnoba, vznemirjenost ali nekatera zdravstvena stanja (npr. težave z dihanjem, pregrevanje, respiratorna acidoza).
Razumevanje pasjih vzorcev sopihanja in zavedanje njihove individualne tolerance na vročino je ključnega pomena za skrb za vašega pasjega spremljevalca, zlasti v vročem podnebju ali med fizičnimi aktivnostmi. Sopihanje velja za običajen dihalni mehanizem pri psih, vendar lahko prekomerno sopihanje ali nenadne spremembe vzorca kažejo na zdravstvene težave in zahtevajo obisk veterinarja.