Lov na podgane s psi

Zgodovina

Terjerji so v Veliki Britaniji razvili za kopanje po podzemnih živalih (podgane, zajci, lisice, jazbeci). Potreba po trdih psih naraščala z industrializacijo 18. st. naprej. Različne pasme za specifične zahteve.

Pasme

Cairn terrier (25–30 cm) – originalno za glodavce, majhen za skale/ščelje. Danes manj priljubljen kot Jack Russell terrier (za lisice). Majhni za kanalizacijo, dovolj veliki za teč z gonjci. Danes manj za lisice, a še vedno ujame podgane. Rat terrier – ni priznan AKC.

Tehnika

Terjerji: pogumni, uporni, energični, instinct za kopanje. Zlasti Jack Russell. Hitri, gibljivi, neprestano lajajo – motijo/strahujo žrtev iz loga. Zobi kot pri nemškem ovčarju (60 lbs težje) – ujamejo podgane z zajemanjem in tresenjem.

Prednosti

Terjerji OBČUJEJO lov na podgane/miške. Lastniki ponujajo storitve. Ni zakonov proti lovu (mestni škodljivec). Psi pomagajo mestnim upravam prižraniti za škodljivce. Alternativa strupu – kmeti/divjad ne žrejo strupa.

Upštevanja

Mesto prepoln s podganami = težave. Hrana onesnažena z boleznijo. Podganji griž = grozljiv, če ne antibiotiki. Ujame ga, dreka, celo stik z okuženim. Redko, a prenese se na psa, ki je v stiku.

Zdravje psa

Terjerji dovolj spretni – redko ugrizeni. Ne jedjo žrtev – en ugris + tresenje = mrtva glodavec. Ne prevarjanje = manj trupljenja. Običajno cepitve = minimalna tveganja za bolezni.