Genetika: Določene pasme psov, kot so nemške doge, nemški ovčarji, standardni pudlji in sveti bernardinci, so bolj nagnjene k napihnjenosti zaradi njihove anatomije z globokim prsnim košem in ozkih vhodov v trebuh. Genetika igra vlogo pri teh pasemskih predispozicijah.
Prehrana in prehranjevalne navade: Hitro prehranjevanje, zaužitje velikih količin hrane naenkrat in uživanje hrane z visoko vsebnostjo ogljikovih hidratov, ki se lahko fermentirajo (npr. koruza, pšenica, oves), lahko prispevajo k prekomernemu nastajanju plinov v želodcu. V teh situacijah se lahko kmalu po obroku pojavi napihnjenost. Hranjenje vašega psa z več manjšimi obroki čez dan in uporaba počasne posode za hranjenje lahko pomaga zmanjšati tveganje.
Stres in tesnoba: Stresne situacije, kot so ločitvena tesnoba, vožnja z avtomobilom ali spremembe okolja, lahko povečajo tveganje za napihnjenost. Psi, ki so zaskrbljeni ali živčni, lahko pogoltnejo preveč zraka, kar prispeva k napihnjenosti želodca.
Starost: Napihnjenost je pogostejša pri starejših psih, vendar lahko prizadene pse vseh starosti.
Vaja: Naporna vadba tik pred ali po jedi lahko poveča tveganje za napenjanje. Na splošno je priporočljivo, da počakate približno eno uro po hranjenju, preden psa pustite, da se loti težke vadbe.
Tuji predmeti in zaužitje: Požiranje velikih ali neprebavljivih predmetov lahko povzroči blokade v želodcu ali črevesju, kar lahko prispeva k napihnjenosti.
Pomembno je vedeti, da čeprav lahko ti dejavniki prispevajo k napihnjenosti, se to stanje ne razvije pri vseh psih, ki se soočijo s temi dejavniki. Vendar pa lahko razumevanje tveganj in preventivni ukrepi zmanjšajo možnosti za pojav napihnjenosti. Če sumite, da ima vaš pes napihnjenost, nemudoma poiščite veterinarsko pomoč, saj gre za življenjsko nevarno situacijo.