Dalmatinac je pasma psa, znana predvsem po svojem videzu; natančno, po beli dlaki, prekriveni z rjavimi ali črnimi pikami. Pasma je bila v zgodovini zaposlena kot vozički pes. Danes je dalmatinac priljubljen družinski ljubljenček, čeprav je nagnjenost k glušnosti smatrana kot glavni zdravstveni problem pasme. Več študij je ugotovilo, da modroočiti – nasprotno rjavoočiti – dalmatinci imajo večje tveganje za glušnost. Zaradi te povezave mnogi parjalci smatramo modre oči za napako v pasmi.
Dalmatinski klub Amerike
Dalmatinski klub Amerike sklicuje na več primerov študij, v katerih so raziskovalci uspeli povezati slušno motnjo s fenotipskimi lastnostmi pri dalmatincih. Klub opozarja, na podlagi študij, da bi bilaterno ali unilateralno gluhi dalmatinci ne bi smeli parjati. Ugotavljajo, da modroočiti dalmatinci verjetneje parjajo gluhe pse, predlagajoč, da se parjajo le rjavoočiti psi. Svojo ugotovitev temeljijo na treh ločenih raziskovalnih projektih.
Študije UC Davis
Raziskovalci na Univerzi v Californiji-Davis raziskujejo izvore glušnosti pri dalmatincih od zgodnjih 1990-ih. Do sedaj so ugotovili, da je slušna izguba pri pasmi dedna lastnost. Prav tako so ugotovili, da dalmatinci z modrimi očmi – ali celo samo eno modro oko – imajo značično večjo priložnost za slušno motnjo.
"Ali imam pravico peti modro?"
Izhodnji objavljeni v Dalmatian Quarterly, članek dr. Thomasa R. Famule iz leta 1999 z naslovom "Ali imam pravico peti modro?" potrjuje, da modre oči nudijo genetsko korelacijo z glušnostjo. Sklicuje na argument, da ta korelacija ni nujno kategorična, dr. Famula ugotavlja, da "dejstvo, da povezano med modrimi očmi in glušnostjo ni popolnoma, ne bi smelo dovoliti, da se ignorira signal. Signal barve oči je pravi in značilen; ne more biti ignoriran." Njegova trditev služi kot opozorilo tistim, ki iščejo parjenje modroočitih dalmatincev neupoštevajoč opozorilnih znakov.
Podatkovna tabela
Dr. Bruce M. Cattanach je objavil seznam podatkovnih tabel o verjetnosti glušnosti pri dalmatincih na podlagi vzorca dlake ali barve oči. Črpajoč iz informacij, zbranih v Strain in Tedfordovi študiji iz leta 1996, Cattanach potrjuje, da dalmatinci z dvema modrima očema imajo le 43,8 odstotka, da ne trpijo nobene oblike glušnosti, bodisi bilateralno ali unilateralno; medtem ko tisti z enim modrim očem imajo le 51,3 odstotka priložnosti. Sklicuje na druge študije, ki ugotavljajo podobne ugotovitve.