Epidemiologija
Osteosarkom (OSA) = 80 % vseh zlorodnih kosti rakov pri psih (Univ. Georgia CVM). Hitro rastoča, uničujoča novotvorba (neoplazma) kosti. Psi > vsi drugi sesalci. Lobanja = aksialni OSA (redkejši).
Vzroki in razvoj
- Kemični kancerogeni, predsplošne kostne deformacije (zaceljeni lomi), tuja tela (kovinski plošči).
- Genetska predispozicija v določenih linijah.
- Virusi: DNA (poljomavirus, SV-40), RNA (tip C retrovirusi) → inducirajo OSA.
- 90 % velikih/giantskih pasem. Starost: ~7,5 let. Samci malo bolj, majhne pasme redko.
Mesta nastanka
- Najpogostejši: apendikularni (prednje noge – nosejo težo).
- Redkejši: aksialni (vretenca, rebra, lobanja).
- Lobanja: kranijska lobanja, zigomatični lok, čeljust. Redko: nosna votlina.
- Lobanja: pogosto multilobularni (več jasno ločenih tumorjev hkrati).
- Aksialni OSA: bolj pogost pri samicah, srednje starost.
Kliniki znaki
- Aksialni OSA lobanje: nevrološki deficiti, huda nosovna krvarenja.
- Tumori vidni z goliimi očmi.
- Zamuda, agresija, dražljivost.
Zdravljenje
- Kemoterapija, kirurgija, sevanje.
- Brez zdravljenja: 2–6 mesecev.
- Amputacija: včasih pomaga, a pogosto le zamudi. Če uspe → kemoterapija za daljše preživetje.
- Amputacija = najboljša priložnost za daljše življenje, čeprav redko uspe.
- Psi 7–10 let: bolje priložnosti kot mlajši/starejši.