Selektivni uzgoj, imenovan tudi umetna selekcija, je proces uzgoja organizmov za pridobitev potomstva, ki ima želene lastnosti ali značilnosti. Namen selektivnega uzgoja je izboljšati kakovost ali zmogljivost populacije organizmov. To se lahko stori z izborom posameznikov z željenimi lastnostmi in njihovim križanjem, nato pa ponavljanjem procesa skozi več generacij.
Na primer, selektivni uzgoj se je uporabljal za izboljšanje pridelka in odpornosti proti boleznim pri pridelkovih rastlinah, povečanje velikosti in proizvodnje mesa pri živini in ustvarjanje novih pasem psov, mačk in drugih ljubljenčkov s specifičnimi željenimi značilnostmi. Selektivni uzgoj se je uporabljal tudi v rastlinskem uzgoju za ustvarjanje okrasnih rastlin z željenimi barvami, velikostmi in oblikami cvetov.
Uspeh selektivnega uzgoja odvisna od dednosti željene lastnosti, kar je mera, v kateri meri se lastnost prenaša od staršev na potomstvo. Lastnosti z visoko dednostjo so bolj verjetne, da bodo odzivale na selektivni uzgoj, medtem ko tiste z nizko dednostjo manj verjetno kažejo značilno spremembo.
Selektivni uzgoj ima mnogo potencialnih prednosti, vključno s povečano produktivnostjo, izboljšano kakovostjo in večjo raznolikostjo v populaciji. Vendar lahko ima tudi nekatere slabosti, kot so izguba genske raznovrstnosti, povečana ranljivost na bolezni in etični zaskrbljenost zaradi ravnanja z živalimi.
V splošnem je selektivni uzgoj močno orodje, ki se lahko uporabi za izboljšanje značilnosti populacije organizmov, a bi se moral uporabljati odgovorno in s pazljivo obravnavo potencialnih prednosti in slabosti.