V evolucijski teoriji »preživetje najprimernejših« opisuje proces, pri katerem so posamezniki, bolje prilagojeni svojemu okolju, verjetnejši, da preživijo in se razmnožijo. Frazo je leta 1864 populizaril Herbert Spencer kot analogijo za naravno izbiro. Charles Darwin je opisal podoben koncept kot »ohranjanje priljubljenih ras v boju za življenje«.
Preživetje najprimernejših ne pomeni, da vedno preživijo najmočnejši ali najagresivnejši. Sklicuje na tiste, ki so najbolj primerni za svoje okolje. Npr. v hladnih podnebjih imajo posamezniki z debeljšo dlako prednost, bolje maskiranje pa pomaga izogniti rožalcem.