Zakaj imajo živali različne barve krvi?

Razlike v barvi krvi med različnimi živalskimi vrstami pripisujejo vrstam dihalnih pigmentov, ki so prisotni v njihovi krvi. Ti dihalni pigmenti so specializirani proteini, odgovorni za transport dihalnih plinov, predvsem kisika in ogljikovega dioksida, po telesu.

1. Hemoglobin :To je najpogostejši dihalni pigment, ki ga najdemo pri večini vretenčarjev, vključno s sesalci, pticami in številnimi vrstami rib. Hemoglobin vsebuje železo, ki mu daje rdečo barvo ob oksigenaciji. Deoksigenirani hemoglobin je temno rdeč ali škrlaten.

2. Hemocianin :Hemocianin je dihalni pigment na osnovi bakra, ki ga najdemo v nekaterih nevretenčarjih, vključno z mehkužci (kot so hobotnice in lignji) in nekaterimi raki (kot so raki in jastogi). Hemocianin je videti moder, ko je oksigeniran, in brezbarven, ko je deoksigeniran.

3. Klorokruorin :Klorokruorin je zeleno obarvan dihalni pigment, ki ga najdemo v nekaterih morskih črvih, kot so črvi cevkarji in črvi pernati črvi. Vsebuje železo, podobno kot hemoglobin, vendar ima drugačno molekularno strukturo.

4. Hemeritrin :Hemeritrin je razmeroma redek dihalni pigment, ki vsebuje železo in ga najdemo v nekaterih morskih nevretenčarjih, vključno z morskimi pajki, ramenonožci in sipunkulidi. Ob oksigenaciji je videti rožnato ali vijolično, ob deoksigenaciji pa brezbarvno.

5. Vanabin :Vanabin je dihalni pigment na osnovi vanadija, odkrit v nekaterih morskih plaščarjih, znanih kot morski brizgi. Ob oksigenaciji je videti zeleno, ob deoksigenaciji pa rumeno.

Ti različni dihalni pigmenti povzročijo razlike v barvi krvi med različnimi živalskimi vrstami. Prisotnost specifičnih dihalnih pigmentov je pogosto povezana z evolucijskimi prilagoditvami na različna okolja in fiziološke zahteve.