Stimuli lahko izvirajo tako iz zunanjih virov (zunaj telesa) in notranjih virov (znotraj telesa). Tu je nekaj primerov različnih vrst dražljajev:
- Zunanji dražljaji:
- Visual: Videti čudovito pokrajino, nevarnost ali svetlo luč.
- slušni: Slišanje glasbe, glas osebe ali nenaden hrup.
- Olfactory: Vonj po hrani arome, parfum ali dim.
- Gustatory: Degustacija različnih okusov v hrani ali pijačah.
- taktilno: Občutek topline ali mraza, pritiska, tekstur ali bolečine.
- Notranji dražljaji:
- lakote, ki kažejo na potrebo po hrani.
- Signali žeje, ki spodbudijo potrebo po pitju vode.
- čustva, kot so sreča, žalost, jeza ali strah.
- Notranji telesni občutki, kot so nelagodje ali bolečina.
- misli, spomini ali domišljije, ki sprožijo čustvene ali kognitivne reakcije.
Stimuli imajo lahko različne intenzivnosti, od blagih do skrajnih in lahko vzbujajo različne vrste odzivov. Nekateri odzivi na dražljaje so avtomatski in neprostovoljni, kot so refleksi in fiziološki odzivi, kot so znojenje, stiskanje zenic ali povečan srčni utrip. Drugi odzivi so prostovoljni in zavestni, ki vključujejo namerna dejanja ali vedenja kot odgovor na dražljaj.
V psiholoških raziskavah in teorijah se dražljaji pogosto uporabljajo kot del eksperimentalnih modelov za raziskovanje, kako posamezniki dojemajo, razlagajo in reagirajo na različne vrste okoljskih znakov in dražljajev. S preučevanjem učinkov dražljajev na vedenje in miselne procese si raziskovalci želijo razumeti mehanizme, na katerih temelji človeška percepcija, učenje, spomin in kognitivne odzive.