opraševanje: Muhe igrajo bistveno vlogo pri opraševanju, ki je proces prenosa cvetnega prahu iz moškega dela cveta na ženski del, ki omogoča oploditev in razmnoževanje v cvetočih rastlinah. Številne vrste muh, kot so hoverflies, cvetne muhe in tahinidne muhe, obiščejo cvetje, da se hranijo z nektarjem in cvetnim prahom. Pri tem nenamerno nosijo cvetni prah med cvetovi, kar olajša navzkrižno opraševanje. Ta postopek je ključnega pomena za razmnoževanje in genetsko raznolikost številnih rastlinskih vrst.
Razprševanje semen: Nekatere vrste muh, zlasti nekatere vrste sadnih muh, lahko razpršijo rastlinska semena. Te muhe se prehranjujejo s sadjem in zaužijejo semena, ki prehajajo skozi njihov prebavni sistem, ne da bi bili poškodovani. Ko muhe odlagajo svoje odpadke, razpršijo semena po širšem območju in prispevajo k širjenju in kalitvi rastlin.
Biotska raznovrstnost: Muhe so sestavni del biotske raznovrstnosti. Služijo kot hrana za različne živali, vključno s pticami, pajki, plazilci in dvoživkami. Prisotnost muh v ekosistemu ohranja občutljivo ravnovesje in igra vlogo pri vzdrževanju živilskih mrež in ekoloških interakcij.
Kolesarjenje s hranili: Muhe prispevajo k kolesarjenju s hranili v ekosistemu. Kot razgradniki se nekatere vrste muh prehranjujejo z mrtvimi organskimi snovmi, kot so razpadajoče sadje, zelenjava in živalska trupla. Z razbijanjem teh materialov sproščajo bistvena hranila nazaj v okolje, zaradi česar so na voljo drugim organizmom.
Biološki nadzor: Muhe se včasih uporabljajo kot biološka krmilna sredstva za upravljanje populacije škodljivcev. Na primer, nekatere vrste muh se lahko uporabijo za nadzor posebnih škodljivcev žuželk v kmetijskih okoljih s parazitiranjem ali plenitvijo nanje.
Medicinske in znanstvene raziskave: Muhe se pogosto uporabljajo v medicinskih in znanstvenih raziskavah. Na primer, sadna muha (Drosophila melanogaster) je vzorčni organizem v genetiki in biologiji, ki zagotavlja vpogled v temeljne biološke procese, vključno z razvojem, dedovanjem in vedenjem.
Ključnega pomena je opozoriti, da niso vse muhe koristne, nekatere pa so lahko škodljivci ali bolezni. Za zmanjšanje negativnih vplivov muh so potrebne ustrezne prakse za zatiranje škodljivcev, hkrati pa priznavajo njihov ekološki pomen in potencialne koristi.