Divje papige zasedajo izjemen spekter okolij po vsem svetu:
Tropski deževni gozdovi
Mnoge vrste cvetejo v gozdovih Južne Amerike, Afrike, JV Azije. Bogati viri (sadje, orehi, semena, žuželke), gosta rastlina, visoka drevesa za gnezdenje.
Savane in travniki
Vrste kot afriški sivi papiga (Psittacus erithacus) in undulati (Melopsittacus undulatus) se prilagodijo odprtim savanam in travnikom, kjer se hranijo z žiti, semeni, sadjem, žuželki na tleh in razpršenih drevesih.
Suhi gozdovi in puščave
Nekatere papige, npr. Mulga papiga (Psephotellus varius) in Elegant papiga (Neophema elegans), so zgrajene za suha okolja. Prenašajo visoke temperature, vlago pridobijo iz rastlin, zbirujejo blizu redkih virov vode.
Gore
Visokošolske papige, npr. kea (Nestor notabilis) na Novem Zelandju, živijo v gorskih krajinah, iščejo hrano v alpinskih gozdovih, prenesejo hladno.
Mestna okolja
Nekatere vrste, kot rdečočelni amazon (Amazona autumnalis) in kalifornski popuga (Myiopsitta monachus), so se prilagodile mestnemu življenju, parkov, predmestij, kjer ptici hranilci, sadovnja, smeti ponujajo dostop do hrane.
Ne vsaka papiga je enako prilagodljiva. Razširjenost vrste je odvisna od ekoloških potreb, razpoložljivosti hrane, gnezdišč, tolerance do človeške aktivnosti.