Prilagodljivo vedenje so tiste, ki nam pomagajo preživeti in uspevati v našem okolju. Vključujejo stvari, kot so iskanje hrane, izogibanje nevarnosti in skrb za naše mladiče. Tega vedenja se pogosto naučimo od naših staršev in drugih članov naše skupnosti, lahko pa so tudi instinktivna.
Nagonsko vedenje so tiste, ki so programirane v naših genih. Prisotni so že od rojstva in se jih ni treba učiti. Na primer, vsi človeški dojenčki se rodijo s sposobnostjo sesanja. To vedenje je bistveno za preživetje, saj nam omogoča, da pijemo mleko svojih mater.
Naučeno vedenje so tiste, ki jih pridobimo z izkušnjami. Vključujejo stvari, kot so jezik, socialne veščine in delovne spretnosti. Na to vedenje lahko vplivajo naši geni, naše okolje in naše lastne odločitve.
Relativni pomen prilagodljivega, instinktivnega in naučenega vedenja se razlikuje od vedenja do vedenja. Nekatera vedenja, kot je dihanje, so skoraj povsem instinktivna. Druge, kot je vožnja avtomobila, se skoraj v celoti naučijo. Večina vedenj pa je kombinacija vseh treh.
Na primer, vedenje prehranjevanja je prilagodljivo, ker nam pomaga preživeti. Je tudi instinktivna, saj se s sposobnostjo sesanja že rodimo. Je pa prehranjevanje tudi naučeno vedenje, saj se naučimo, katera živila imamo radi in kako jih pripraviti.
Interakcija med prilagodljivim, instinktivnim in naučenim vedenjem je kompleksna. Vendar pa lahko z razumevanjem teh različnih vrst vedenja bolje razumemo sebe in svoje interakcije s svetom okoli nas.