Definicija: Žetno letalo uporablja žetni motor za generiranje drse in potiska. Žetni motorji ustvarjajo drs s izpuščanjem visokohitrostnih izpušnih plinov, kar ustvarja reakcijski silo, ki letalo gori naprej.
Vrste: Obstajata dve primarni vrsti žetnih motorjev: turbožetni in turbofan. Turbožetni so preprostejši in starejši, sestavljeni iz kompresorja, zgornjega dela in turbine. Turbofanji so naprednejši in učinkovitejši, z velikim ventilatorjem na sprednji strani za dodaten drs.
Hitrost: Žetna letala so splošno sposobna leteti pri mnogo višjih hitrostih kot vrtinjak pogonjena letala. Nekatera sodobna vojaška lovca lahko dosežejo nadzvočne hitrosti.
Poraba goriva: V primerjavi z vrtinjak pogonjenimi letali so žetna letala manj učinkovita v porabi goriva, še posebej pri nižjih hitrostih. Turbofan motorji so bili razviti za izboljšano porabo goriva nad turbožetnimi.
Hrup: Žetni motorji proizvajajo značilen hrup med delovanjem zaradi visokih hitrosti izpušnih plinov in razlik tlakov. Napredni načrti motorjev in tehnologije za zmanjševanje hrupa so bili razviti za minimizacijo hrupa.
Dvig: Žetna letala generirajo dvig predvsem skozi krila, podobno kot druga fiksna krilata letala.
Varnost: Sodobna žetna letala so opremljena z naprednimi varnostnimi sistemi in redundancami, vključno z več varnostnimi sistemji, zaznavanjem in gašenjem požarov ter razznimi navigacijskimi in komunikacijskimi tehnologijami.
Zgodovina: Prvo uspešno žetno letalo je bilo Heinkel He 178, ki je poletelo leta 1939. Od takrat so žetna letala doživela hiter razvoj, postali dominantna oblika prometa za daljinsko potovanje.
Vpliv na okolje: Žetna letala prispevajo k okoljavarstvenim zaveznostim zaradi emisij onesnaževalcev in toplogrednih plinov, kot so ogljikov dioksid, dušikov oksidi in vodena para. Napori so v teku za razvoj bolj okolju prijaznih žetnih motorjev in tehnologij.