Prevladujoče vedenje: Beli levi kažejo podobne socialne strukture in vedenje kot drugi levovi stolpi, s samci, ki ustvarijo in branijo svoja 영토, in samicami, ki tvorijo jedro socialne enote. Samci belih levov so znani po territorialnem vedenju in se lahko udejstvijo v agresiji proti drugim samcem za ohranjanje prevladujoče pozicije.
Lovno vedenje: Beli levi so vrhovni rožalci, lov pogosto poteka v sodelovanju v okviru stolpa. Običajno ciljajo večje rastlinojedke, kot so zebre, gnui in antilope. Lovni uspeh stolpa je odvisen od skritosti in timskega dela, s samicami, ki igrajajo ključno vlogo pri zajemu plena.
Komunikacija: Levi uporabljajo raznovrstne vokalizacije in telesni jezik za komunikacijo med seboj. Reženje je pogosta oblika dolgoročne komunikacije, pogosto uporabljena za uveljavljanje teritorija, privlačenje partnerjev ali opozarjanje morebitnih rožalcev. Levi prav tako uporabljajo vonjave za označevanje teritorija.
Socialno vedenje: Beli levi živijo v socialnih skupinah, imenovanih stolpi, ki običajno sestojijo iz sorodnih samic in njihovih mladih. Samci so lahko nomadi ali se pridružijo stolpu, kjer uveljavijo hierarhično strukturo skozi interakcije prevladovanja. Socialne interakcije znotraj stolpa vključujejo česanje, igranje in ohranjanje povezav s pravilnim stikom in sodelovanjem.
Razmnoževalno vedenje: Samci belih levov običajno dosežejo spolno zrelost med 2 in 4 leti starosti, samice pa lahko začnejo z razmnoževanjem pri 3 ali 4 letih. Levi so poligamni, prevladujoči samci se parijo z več samicami znotraj stolpa. Razmnoževalna sezona ni strogo definirana in se lahko razlikuje glede na okoljske pogoje in razpoložljivost hrane.
Pomembno je opaziti, da beli levi, kot barvna variacija vrste leva, ne kažejo nobenih značilnih razlik v vedenju v primerjavi z drugimi levi s različno barvo dlake. Njihovo vedenje se ujema z vedenjem, ki se splošno opazuje v levjih stolpih, neodvisno od barve dlake.