Končna hitrost je največja hitrost, ki jo predmet doseže pri padcu skozi tekočino (npr. zrak) zaradi upora tekočine. Končna hitrost predmeta je odvisna od več dejavnikov, vključno z obliko, gostoto in prečnim prerezom.
Perja imajo edinstveno strukturo, ki prispeva k njihovi nizki končni hitrosti. Sestavljena so iz osrednje osovine z množico vejic, ki odhajajo iz nje. Ta vejice so nadalje razdeljene na vejičice, ki ustvarjajo puhklasto, tredimenzionalno strukturo. Ko pero pade, zrak, zaprt med vejicami in vejičicami, ustvari zračno jeklo, ki upira njegovemu padcu. Ta struktura učinkovito povečava koeficient upora pera, kar mu omogoča doseči nižjo končno hitrost v primerjavi z gladkim, trdnim predmetom enake velikosti in gostote.
Za ptice je nizka končna hitrost prednost, saj jim omogoča nadzor padca med segavanjem in pristajanjem. Ta ravni nadzor pomaga pticam, da varno in natančno pristanejo na drevesih in drugih površinah. Prav tako pomaga pri manevriranju v različnih okoljih in bolj učinkovitem letu, kar štren energijo med dolgimileti.
Poleg tega nekateri ptici uporabljajo perja z zmanjanimi vejičicami za ustvarjanje specializiranih perja za specifične namene, npr. hitro polet ali prikaze.