1. Proizvodnja ozona :Dež lahko povzroči električno razelektritev v ozračju, kar povzroči nastajanje ozona. Ozon ima oster in oster vonj, ki se nekaterim ljudem zdi neprijeten.
2. Sproščanje hlapnih spojin :Dež lahko izpere prah, cvetni prah in druge delce, ki se naberejo v ozračju. Ko so ti delci mokri, lahko sproščajo hlapne organske spojine (HOS), ki ustvarjajo izrazite zemeljske, plesnive ali celo sladke vonjave.
3. Talni mikrobi :Deževnica medsebojno vpliva na zemljo in sproži sproščanje geosmina, naravne spojine, ki jo proizvajajo nekatere bakterije in glive. Geosmin ima značilen zemeljski ali "umazaniji" vonj, ki se nekaterim posameznikom zdi neprijeten. To je še posebej opazno v vonju "petrichor", ki je pogosto povezan z dežjem.
4. Onesnaženost zraka :Dež lahko pomaga odstraniti onesnaževala iz ozračja, lahko pa jih tudi koncentrira na površinah, kot so pločniki in rastline. Ko dež izhlapeva, lahko ta koncentrirana onesnaževala sproščajo neprijeten vonj.
5. Rastlinske reakcije :Nekatere rastline, kot so določena drevesa in rože, lahko proizvajajo spojine, ki oddajajo posebne dišave med ali po dežju. Ti vonji so lahko zaznani kot prijetni ali neprijetni, odvisno od posameznikovih preferenc.
Pomembno je vedeti, da se intenzivnost in narava teh vonjav lahko zelo razlikujeta glede na dejavnike, kot so geografska lega, letni čas, vremenske razmere in občutljivost posameznika.