Med prvo svetovno vojno so golobi bili ključno komunikacijsko sredstvo, zlasti v rovni vojni. Igrali so vitalno vlogo pri prenašanju sporočil po grozljivem in haotičnem bojišču.
1. Dostava sporočil
Golobi so prenašali pisana sporočila, fotografije, mini filmske trake z vojskovimi poročili med zapovjedniki, enote in obveščevalne centre v rovih. Omogočili hitro komunikacijo celo pod močnim sovražnikim streljanjem.
2. Dolgoročna komunikacija
Zmogljivi so prekrivati velike razdalje, ko so radijske zveze bile nezanesljive ali telefonska omrežja uničena granatiranjem. Zanimivo za koordinacijo napadu in posodobitve o sovražnikovih gibanih.
3. Hitrost in zanesljivost
Hitrejši in zanesljivejši od pošiljalcev, zlasti ko je bil čas ključen ali pošiljanje pošiljalcev nevarno. Majhna velikost in mobilnost omogočala prehod nevarnih območij brez odkrivanja.
4. Izredni in rezervni način
Kritična varnostna komunikacija, ko drugi sistemi odpovedo ali so ogroženi. Posebej pri nenadnih napadih.
5. Obveščevanje
Mali fotoaparati z zamikom za zračne posnetke sovražnikovih položajev – vredna obvešča o gibanju enot in utrdba.
6. Moral
Prisotnost golobov v rovovih dvignila moral vojakom – simboli upanja, upornosti, povezave z zunanjim svetom.
7. Enote golobov
Nekatere države ustanovile specializirane enote z usposobljenimi vodniki in golobnjaki s stotimi usposobljenih ptic. Ključna v prenosa občutljivih informacij za strateška odločanja.
8. Domačinski instinct
Izjemni domačinski instinct: vrnejo se v golobnjak točno tudi po spustu milje stran. To ju naredi neprecenljivi za pošiljanje sporočil nazaj v bazo.