Uvod
Selitveni vzorci ptic očarajo ljudi tisočeletja. Kako ptice redno letijo iz enega podnebja/habitata v drugo leto po letu, generacija po generaciji, ne da bi se izgubile? Do 1950-ih znanstveniki niso začeli razlagati. Ugotovili: selitvene ptice se usmerjajo z **notranjo uro časa** in **sonce kot sončnim kompasom**.
Cirkadiane ure (Circadian Clocks)
- Ptice določijo lokacijo in smer na podlagi položaja sonca in naravnega čuta časa. Notranji čut časa = cirkadiana ura/ritem, definirana kot dnevni ritmični cikel na podlagi 24-urnih intervalov.
Določanje smeri
- Z cirkadianim ritmom ptice določijo selitveno smer glede na odnos do sonca. Opazujejo lok sonca in ekstrapolirajo v njegov najvišji točki, nato primerjajo s položajem sonca pri odhodnem mestu. Iz tega: splošna ideja smeri odhoda (sever/jug, vzhod/zahod) in smer, ki jo morajo leteti za nadaljevanje selitve.
Polarne vs. tropske ptice
- Eksperimenti: ptice nizkih geografskih širin (blizu ekvatorja) imajo **ekstremne težave** orientacije v sončnih pogojih visokih širin (polarna podnebja). Enako za domorodne polarne ptice – težave v tropskih sončnih pogojih.
Druga selitvenka orodja
- Sončni kompas ni edino orodje. Ptice imajo **vgrajen čut magnetnega severa**. Uporabljajo tudi vizualne znake, zvoke in vonje pokrajin za orientacijo.